" Zaista se volim šaliti, ali u šali govorim samo istinu."
Muhammed, s.a.w.s.

Temeljne praktične dužnosti vjernika

 
Osnovna načela
Temeljne praktične dužnosti vjernika
Islamski propisi
Blagdani
Muslimanski pozdrav
E-vijesti

Ako želite primati obavijesti, prijavite se na e-vijesti

Upiši e-mail:

Odjava e-vijesti
Pošalji prijavu »
 
Averroes
Zemzem
BIR
Babajić pogrebne storitve

Življenje v skladu z islamskimi predpisi je sestavni del islamskega verovanja. Gre predvsem za praktični del vere, ki potrjuje vero v Allaha dž.š., Njegove sle, poslance, Knjige, v Sodni dan in v Božjo usojenost. Islamski predpisi jasno določajo odnos vernika do Boga, do soljudi, družine, družbe in človeštva v celoti. Vsi ti odnosi se medsebojno prepletajo in so trdno povezani. S pokoritvijo tem predpisom se posameznik razvija v celovito osebnost, sposoben je uskladiti odnose z okoljem in tako doseže resnično srečo na tem svetu.

Vera v vseh svojih oblikah je zveza med človekom in Bogom. Vera definira odnos posameznika z drugimi ljudmi, in ta odnos je vselej pozitiven, saj se človek zaveda, da Bog vselej bdi nad njegovim javnim in zasebnim ravnanjem. Tak občutek nenehne Božje prisotnosti očiščuje njegovo zavest in srce, zato je tudi njegovo delovanje čisto.

Vera se v islamu izraža v petih temeljnih dolžnostih: v izpovedovanju islamske zaveze (šehadet): la ilahe ilellah muhammedun resulullah – ni boga razen Allaha, Muhamed je Allahov Poslanec; v vsakodnevnih obrednih molitvah (salat); v postu; v dajanju dela imetja v dobrodelne namene (zekat); v verskem romanju (hadžu).

 

Šehadet

Izgovarjanje, poudarjanje, potrjevanje in trdna vera, da ni drugega boga razen Allaha in da je Muhamed Allahov Poslanec, je prva in osnovna dolžnost v islamu. Na tem temelju vere sloni vse ostalo. Formalno ima šehadet notranjo in zunanjo dimenzijo: treba je s srcem in z razumom sprejeti, da ni drugega božanstva razen Allaha in da je Muhamed Njegov Poslanec, potem pa to potrjevati z besedami in dejanji. V bistvu je vse to eno. Musliman je zato lahko samo tisti, ki izpoved vere sprejema brez vsakršnih pridržkov.

 

Salat (Namaz)

Salat (obredna molitev) je najbolj neposreden odnos vernika z Allahom dž.š. Vernik, ki ga opravi petkrat dnevno, kakor je predpisano, se tako nenehno osredotoča na Boga. Med obredno molitvijo se očistita duša in telo. Priprava na salat, obredno umivanje (abdest), ni zgolj umivanje zunanjih delov telesa, pač pa tudi simbol njegovega notranjega očiščenja, kar je priprava na neposredno soočanje z Allahom. Kajti srce in duša, ki se soočata z Bogom, morata biti čista, brez vsakršnega sovraštva in osredotočanja na karkoli in kogarkoli razen na Allaha, edinega Gospodarja vseh svetov. Salat, ki se opravi v skupnosti vernikov (džematu), je vreden kar petindvajsetkrat več od salata, ki ga opravi posameznik, saj simbolizira enotnost, sodelovanje in solidarnost med ljudmi, ne glede na njihovo socialno poreklo in družbeni položaj. Ko verniki opravljajo salat, so pred Gospodarjem enakovredni. Salat prav zares združuje srca in občutke vernikov. Obredna molitev v džematu pride še posebej do izraza ob petkih, na dan džume, in ob Ramadanskih in Kurbanskih posvečenih dnevih.

 

Post

Verniki, muslimani, so se dolžni postiti v mesecu ramadanu. Cilj posta je krepitev človekove volje in odločnosti. Post vzgaja vernika, da strpno prenaša življenjske tegobe, in ga uči, kako je moč gospodariti svojim strastem, kako sočustvovati s tovariši in z vsemi, ki se znajdejo v težavah.

Post ima zagotovo veliko duhovno vrednost, pomemben je za humaniziranje posameznika in družbe v celoti.

Ko se vernik posti, to nikakor ne pomeni, da mora zgolj gladovati in trpeti žejo, vzdržati se mora tudi vsega, kar je v nasprotju s človeško moralo, pa naj gre zanj samega ali za druge. Na ta način izkazuje in izpopolnjuje svojo vero.

 

Zekat

Zekat je določen del, ki se izplača iz imetja muslimana, kadar to imetje preseže mejo, imenovano nisab. To obvezo verniki izpolnijo enkrat letno. Dajanje zekata tistim, ki so tega potrebni, je ibadet, izkazovanje verske pripadnosti islamu. Kako pomembna je ta dolžnost, izkazuje že dejstvo, da ga Allah dž.š. omenja na mnogih mestih v Kur'anu skupaj s salatom; dolžnost do družbe je hkrati tudi dolžnost do Boga.

Zekat čisti imetje in varuje človeka pred skopuštvom in sebičnostjo. … Vzemi iz njihovega imetja del, s katerim jih boš očistil in moralno povzdignil

Zekat je predpis, ki zagotavlja družbeno stabilnost in širi medsebojno ljubezen ter solidarnost med ljudmi. Del imetja premožnih se podeli siromašnim, kar omogoča družbeno harmonijo.

 

Hadž

Premožen musliman, ki je v primernem zdravstvenem stanju in ga pri tem nihče ne ogroža, je dolžan opraviti hadž, obredno romanje h Kabi v Meki: … Kdor ima možnost, naj obišče Hišo Božjo … Tudi hadž je ibadet, izvrševanje verskega predpisa, in vključuje tavaf, večkratni obhod Kabe, saj, tek med gričema Safo in Mervo, vukuf, molitev na planoti Arefat v bližini Meke, in še druge verske obrede, ki jih je treba izvršiti v mesecu hadža.

Hadž je tudi svojevrsten letni kongres muslimanov vsega sveta, na katerem se zberejo, da bi kar najbolje spoznali; takšno srečevanje krepi slogo in ljubezen med verniki. Hadž prav zares dokazuje in simbolizira enakost ljudi pred Stvarnikom – Allahom dž.š., ne glede na siceršnje razlike med njimi na tem svetu. Allahu dž.š. je najljubši in najbližji tisti, ki se mu najbolj pokorava.

Hadž kot peti steber islama z drugimi že omenjenimi dolžnostmi utemeljuje zgradbo islama; z izpolnjevanjem teh dolžnosti v praksi musliman doseže srečo na tem svetu in odrešitev na Ahiretu, v onostranstvu.

 
Galerija
Noč Kur'ana v Ljubljani
14. decembar 2015
Delegacija IZ u Kataru
17. decembar 2013
Anketa
Koje godine je rođen Muhammed, a.s.?
 
Zbiranje sredstev za Džamijo
Statistika
Ukupno: 3420 since 25.10.2011
Ovaj mjesec: 304
Ove sedmice: 70
Danas: 1